Predlog proračuna 2012: 30 odstotkov manj sredstev za društva

Pozivam vse odgovorne, da pri končnem sprejemanju proračuna za leto 2012, zagotovijo enako višino  sredstev za dejavnosti in programe društev kot so jih v letu 2011.

Ko sem se med prazniki pogovarjal s prijatelji in kolegi, ki so še aktivni v kamniški politiki, so mi kot zanimivost glede predloga proračuna za leto 2012 povedali, da sta glavna stavka koalicijskih politikov in vodij oddelkov na občini »začeli smo varčevati« in »se ne da«. Povedali so, da poslušalec dobi občutek, kot da so se nekateri šele oktobra 2011 zavedli, da smo sredi gospodarske in socialne krize, ko je proračun za leto 2011 že bogato porabljen. Najbolj posrečena pa je domislica enega od predstavnikov krajevne skupnosti, da glede na vse vzdihe, ki jih je doživel v občinski stavbi glede predloga proračuna 2012, to stavbo preimenujemo kar v »Stavbo vzdihljajev«.

To, da so časi težki, in da je potrebno varčevati je zadnje leto jasno že vsem. Zato se vsi strinjamo, da je bilo varčevanje potrebno že pri proračunu za leto 2011 in je potrebno tudi pri proračunu 2012. A kot vse ostalo, mora tudi varčevanje biti načrtno, s ciljem, da se čim manj prizadene dejavnosti, ki so pomembne za skupnost. Vsak varčevalni ukrep ima posledice, zato mora biti pripravljen premišljeno, na podlagi strokovnih odločitev in na podlagi odkrite ter resne komunikacije med vsemi, ki so odgovorni za razvoj naše občine (vodje oddelkov in zaposleni, politika, predstavniki javnih zavodov, strokovna in laična javnost, civilna družba,  ...). Seveda tudi malce predrznosti in poguma ne škodi.

V nadaljevanju se bom dotaknil samo enega primera »varčevanja po kamniško«, ki me je resnično zabolel. Gre za varčevanje na področju civilne družbe, točneje zagotavljanja sredstev društvom za njihovo dejavnost in programe, ki se dodelijo na podlagi javnega razpisa. Ta sredstva omogočajo društvom njihov obstoj, osnovno delovanje in izvajanje programov za vse generacije v občini.

Vodja oddelka za družbene dejavnosti je na predstavitvi proračuna pred matičnim odborom obrazložila drastično znižanje sredstev za društva s tem, da je proračun manjši kot pretekla leta in je potrebno varčevati. Zato so se odločili, da vsem društvom, razen gasilskim, znižajo sredstva za 30 odstotkov v primerjavi z letom 2011.

To drastično znižanje sredstev za programe in dejavnosti civilno družbenih organizacij bi lahko sprejeli, če bi se denimo proračunski prihodki in odhodki resnično znižali, vendar se ne. Res je, da se bo več namenilo za večje investicije, za katere pa je velika večina sredstev za začetek gradnje že zbranih (proračunski sklad za investicijo v mestni šoli, Kohezijska sredstva za CČN in kanalizacijo), a vseeno si 30% znižanja sredstev za delovanje  civilne družbe ne bi smel dovoliti nihče. To je stagnacija! Še posebej, če vemo, da govorimo samo o 2 odstotkih vseh  proračunskih odhodkov, ki se jih je namenilo v letu 2011 društvom ( brez gasilskih društev). Kot vemo velika večina dejavnosti in programov temelji na prostovoljstvu, samo-financiranju članov ali njihovih staršev, donatorskih in sponzorskih sredstev pa je vedno manj. Občinska koalicija pa jim za vzpodbudo še znižala sredstva za 30 odstotkov. Menim, da je to nedopustno in neodgovorno dejanje politike. Naloga in dolžnost občine v teh težkih časih je obdržati sredstva za civilno družbene organizacije vsaj na ravni leta 2011 ali vsaj 2010.

Še bolj absurdno pa je vse skupaj, ko obrazložitev vodje oddelka postavimo v kontekst nekaterih drugih proračunskih postavk, ki se dotikajo dela občinske uprave in politike. Na primer, občinsko vodstvo skupaj s koalicijo ne varčuje pri plačah in materialnih stroških za delovanje občinske uprave, politika ne varčuje pri sredstvih za delovanje političnih strank, sejninah, ipd (več v tabeli spodaj - galerija).

Pri varčevanju naj bi bilo vodstvo občine in politika zgled vsem in bi morali del bremena varčevanja prevzeti nase. Naj znižajo za 50 odstotkov sejnine občinskim svetnikom in neprofesionalnima podžupanoma, s čimer bi privarčevali 55.000 €, in če bi se varčevalo še pri dotaciji za politične stranke v višini 50 odstotkov, bi to pomenilo še dodatnih 42.000 € privarčevanih sredstev na leto. Če pa se izdela še varčevalni načrt na področju porabe materialnih stroškov občinske uprave in za vzdrževanje in opremo, bi lahko tukaj privarčevali približno 40.000 €. S temi ukrepi bi skupaj privarčevali skoraj toliko, kot je bilo vzeto  vsem društvom. Seveda so varčevalni ukrepi možni tudi pri plačah v občinski upravi, saj s 1. januarjem 2012 menda odhajajo tri občinske uslužbenke na Center za socialno delo ter s seboj vzamejo tudi svoje delovne naloge in obveznosti. Plače za njihovo delo bo od 1. januarja 2012 zagotavljala država, torej bo v občinskem proračunu višek sredstev za plače treh uslužbenk. A to se ne pozna pri proračunski postavki, ki določa sredstva za plače občinskih uslužbencev. Varčuje se lahko tudi na drugih področjih, potrebno je samo temeljito poznati naloge občine in kako te naloge uresničuje.

Predlagam, da župan, direktor občinske uprave, vodje oddelkov in predsedniki koalicijskih strank opravijo resen pogovor ter poskušajo breme varčevalnih ukrepov prenesti sorazmerno po celotnem proračunu ob upoštevanju, da so civilno družbene organizacije v teh kriznih časih najbolj ranljive, a so obenem tudi tisti steber, ki omogoča marsikateremu posamezniku in družini kvalitetno preživljanje prostega časa, druženje, različna udejstvovanja, neformalno učenje, …, ki si ga brez dejavnosti in programov teh organizacij ne morejo privoščiti.

Pozivam vse odgovorne, da pri končnem sprejemanju proračuna za leto 2012 vrnejo sredstva za dejavnosti in programe društev raven iz leta 2011 ali vsaj na raven 2010. Zavedati se je potrebno, da tako kot občina ali politične stranke in liste potrebujejo sredstva za svoje delovanje, potrebujejo sredstva za svoje delovanje in programe tudi društva. Cestna in komunalna infrastruktura sta telo občine, družbene dejavnosti, med katerimi so tudi društva, pa njeno srce in duša, ki jo naredita zanimivo za bivanje, ji oblikujeta karakter, identiteto in pozitivne vrednote. Eno brez drugega ne gre, zato je potrebno poiskati pravo razmerje med družbenimi dejavnostmi in ostalimi področji v proračunu, kar je naloga župana in politike. Opravite jo v korist društev in njenih članic in članov.

Brane Golubović

Katere so tri glavne investicije v naslednjih letih:

Med glavne proračunske odhodke leta 2012 uvrščamo tri velike investicije, na katere se občina pripravlja že nekaj let. Investicija v mestne šole, ki zamuja, ima pa potrebna začetna sredstva v samostojnem proračunskem skladu (ni del proračunskih odhodkov). Danes je v njem zbranih okoli 5 milijonov €. Preostali večji investiciji sta  dograditev CČN in kanalizacija Domžale – Kamnik, kjer pa v projektu sodeluje konzorcij občin, velika večina sredstev pa bo pridobljenih iz kohezijskih skladov EU ter sredstev, ki so se zbirala vrsto let iz naslova najemnine za infrastrukturo CČN ter izplačila dobička CČN. Večji pritisk, vendar glede na kondicijo kamniške občine, ne usoden za občinski proračun, bo investicija v kanalizacijsko in vodovodno infrastrukturo, kjer se tudi načrtuje pridobitev državnih in EU sredstev.