Občina skrbi tudi za starejše občane!

Odgovornost občine je, da zagotovi pogoje bivanja vsem generacijam!

Po zaslugi mladih družin je demografska slika naše občine veliko boljša kot v nekaterih drugih občinah, vseeno pa bo morala Občina poleg zagotavljanja mest v vrtcih, gradnji in obnovi šol ter zagotavljanju druge družbene, komunalne in cestne infrastrukture, v prihodnjih letih precej vlagati tudi v skrb za starejše občane, kar je ravno tako naša naloga in tudi dolžnost, nam je povedal kamniški podžupan Brane Golubovič.  

O tem, kakšne investicije so zanje predvidene, sem se - kljub dopustniškemu času - lahko pogovoril s podžupanom Branetom Golubovičem.

Konec lanskega leta je bilo v naši občini 4.186 prebivalcev starejših od 65 let in ti so upravičeni do določenih oblik pomoči. Podžupan pojasnjuje, da Občina sledi željam velikega dela starejše populacije, da kar se da dolgo ohrani samostojnost in ostane v domačem bivalnem okolju, zato jim pomaga s subvencioniranjem pomoči na domu (letos je za ta namen v proračunu rezerviranih 87.000 €) pa tudi s sofinanciranjem družinskega pomočnika za kar namenjamo 75.000 €, poleg tega pa v celoti ali delno financira tudi oskrbne stroške za tiste občane iz naše občine, ki so v domovih za ostarele in sami oziroma njihovi svojci niso sposobni plačevati stroškov tamkajšnje oskrbe.

Občina ni lastnica doma za starejše občane, zato ga ne more povečati 

Na vprašanje, ali se občina že kaj pripravlja na povečanje Doma starejših občanov, se je podžupan Golubovič odzval s pojasnilom, da je naš dom starejših občanov v lasti države, zato Občina nima vpliva na to, kdaj in če sploh se bo njegova kapaciteta povečala. Občina je morebitnemu povečanju doma lahko prispevala samo to, da je s svojo prostorsko politiko omogočila povečanje doma. »Čeprav je - glede na državne dokumente, ki urejajo to področje, ter na število prebivalcev UE Kamnik - Dom starejših občanov Kamnik s 223 posteljami še dovolj velik za potrebe območja, ki ga pokriva, pa so potrebe še vedno velike. Tako imajo v domu trenutno več kot 400 prošenj za sprejem, od tega približno polovico iz naše občine,« pojasnjuje podžupan in dodaja, da je čakalna doba za sprejem v dom zelo različna in odvisna od tega, kateri oddelek in tip oskrbe posameznik potrebuje, giblje pa se od nekaj mesecev do dveh let in več.

Starejšim, ki še ne potrebujejo popolne domske oskrbe, in njihovim svojcem bo morda koristila tudi informacija, da v okviru našega doma starejših občanov že od jeseni 2007 deluje tudi Center za dnevno varstvo, v katerega je lani prihajalo od štiri do pet oskrbovancev na dan.

Oskrbovana stanovanja ne bodo zmanjšala pritiska na dom...

Pred kratkim je bilo izdano gradbeno dovoljenje, ki v naši občini (v bližini Doma starejših občanov) dovoljuje pričetek gradnje prvih tridesetih oskrbovanih stanovanj, ki so se že začela graditi, pripravlja pa se še en projekt s približno 147 oskrbovanimi stanovanji. Podžupan Golubovič je v zvezi s tema dvema projektoma povedal, da ju na občini podpirajo in da je imel župan že nekaj sestankov z investitorji. »Pri teh stanovanjih pa bo treba paziti predvsem na dvoje: da bo naselje oskrbovanih stanovanj zgrajeno kakovostno in z vso potrebno družbeno infrastrukturo, ki bo stanovalcem v teh stanovanjih omogočala kakovostno bivanje, kar oba investitorja obljubljata. To pa ne pomeni le dostopnosti frizerja, trgovin, trafike, knjižnice in različnih oblik pomoči, ki jih nudi  Dom starejših občanov, ampak tudi možnosti za kulturno udejstvovanje in druženje stanovalcev v teh stanovanjih. Drugo nevarnost pa predstavlja lastništvo teh stanovanj, saj se zaradi tega lahko zgodi, da se to naselje čez 20 ali 30 let spremeni v navadno stanovanjsko naselje v katerem bodo živeli dediči starostnikov. Da bi to preprečili, bo treba vzpostaviti prakso, da se bo v kupoprodajno pogodbo vneslo določilo o predkupni pravici upravljavca teh stanovanj ali občine, v kolikor dedič ne bo dal stanovanja v upravljanje upravitelji, ki mora biti določen in delati v skladu z veljavnimi predpisi za to področje« pojasnjuje Golubovič. A ob tem opozarja, da oskrbovalna stanovanja verjetno ne bodo bistveno zmanjšala povpraševanja po posteljah v domu, ker je med vlogami za sprejem v dom največ takih, ki se nanašajo na postelje v negovalnem oddelku. Interesenti za sprejem na ta oddelek pa niso kandidati za bivanje v oskrbovanih stanovanjih. »Zato gradnja oskrbovanih stanovanj ne predstavlja rešitve problema dolgih čakalnih vrst za domove, ampak dolgoročnejšo skrb in rešitev za starejše občane,« še dodaja Brane Golubovič.

... to bi naredila šele negovalna bolnišnica

Skrbi za starejšo populacijo pa so namenjene tudi tako imenovane negovalne bolnišnice. Lokacija zanjo je predvidena tudi v naši občini, saj je OPPN B16 (Kamniška Bistrica) v fazi izdelave in se predvideva, da bi ga lahko do konca leta obravnaval občinski svet, v njem pa bo poleg novega doma starejših občanov in oskrbovanih stanovanj predvidena tudi negovalno bolnišnico. Čeprav je začetek gradnje tega kompleksa za starostnike še težko napovedati, saj je načrt še v fazi priprave dokumentacije, Golubovič pravi, da bi takšno bolnišnico v naši občini vsekakor potrebovali, saj ponuja storitve, ki jih sedaj opravljajo domovi za starejše občane in se zaradi tega spreminjajo v negovalne bolnišnice, kar pa ni njihovo poslanstvo. »Edina negovalna bolnišnica je trenutno v Sežani, razlog da država ne spodbuja gradnje dodatnih, pa je v plačevanju oskrbe, ki bi jo morale prevzeti zavarovalnice. V prid tovrstnih bolnišnic pa govori dejstvo, da sedaj več kot polovica starejših pride v domove naravnost iz bolnišnice, čeprav bi morali zanje poskrbeti v negovalnih bolnišnicah,« je kritičen do državne politike na tem področju naš podžupan za družbene dejavnosti Brane Golubovič.

Kljub pomanjkanju zdravnikov, je zdravstveno varstvo pri nas še vedno dobro

Vse, ne samo starejše občane naše občine pa zanima, kako bo v prihodnje pri nas poskrbljeno za zdravstveno varstvo. Naša občina bi namreč glede na število prebivalcev potrebovala več zdravnikov kot jih trenutno imamo.

To potrjuje tudi podžupan Golubovič in pravi, da imajo na otroškem in šolskem dispanzerju, kjer ima naš zdravstveni dom po pogodbi z Zavoda za zdravstveno zavarovanje RS (ZZZS) za leto 2009 priznanih 3,82 nosilca za kurativo in preventivo, redno zaposlenega le 1,5 zdravnika, primanjkljaj pa rešujejo s pogodbenimi sodelavci (upokojenci in specializanti). V splošni ambulanti pa imajo po pogodbi med ZD Kamnik in ZZZS Kamnik zaposlenih 8 zdravnikov v splošnih ambulantah, dejansko pa je zaposlenih 7 nosilcev ter specializantka splošne medicine. V to številko zdravnikov ni všteta služba nujne medicinske pomoči.».

Zdravstveni dom nove kadre vseskozi išče z razpisi, a ni pravega odziva. Čeprav povsod v Sloveniji primanjkuje zdravnikov in so zaradi tega obstoječe zdravniške ekipe preobremenjene, imamo zahvaljujoč dejstvu, da imamo v Kamniku dobre zdravnike in medicinsko osebje, ki so sposobni in pripravljeni ta primanjkljaj pokriti s svojim delom, Kamničani še vedno dobro zdravstveno varstvo. Seveda pa prihaja do situacij, ko so tako uporabniki kot zdravstveni delavci nezadovoljni zaradi stanja v zdravstvu, toda krivde za to ni mogoče pripisati zdravnikom in drugemu medicinskemu osebju, niti občini, pač pa odgovornim v državi,« pojasnjuje podžupan.

V potrditev veliki obremenjenosti zdravnikov je kamniški podžupan navedel, da po podatkih ZZZS z dne 25. 3. 2009 je povprečje opredeljenih pacientov na zdravnika v RS 1760. Procent opredeljenih v RS je 97,46. V kamniški izpostavi ZZZS je število opredeljenih za zdravnika 1849, pri čemer je opredeljenih zgolj 95,43% zavarovancev. To kaže na večjo obremenjenost zdravnikov, sploh če upoštevamo, da je procent opredeljenih nižji od povprečja ljubljanske regije oz. RS, saj tudi del teh, ki se še niso opredelili, obiskuje zdravnike v ZD Kamnik.

Pogovor je bil objavljen v Kamniškem občanu