Ustanavljanje regijskega parka Kamniško-Savinjske Alpe

Kamničani se zavedamo, da živimo pod prelepimi gorami, kjer je narava še prvobitna, čista, neokrnjena. Današnji način življenja pogosto naravi ni naklonjen. Prav zato smo še posebej ponosni, da nam je uspelo ohraniti delček narave, kamor civilazicija še ni prodrla. Naša dolžnost je, da jo ohranimo tudi prihodnjim rodovom.

Prve pobude za ustanovitev zavarovanega območja na območju Kamniško-Savinjskih Alp segajo v obdobje po 2. svetovni vojni.

V državnem prostorskem planu je bilo območje Kamniško-Savinjskih Alp že vrsto let opredeljeno kot območje predvidenega regijskega parka. Aktivnosti za ustanovitev parka so se začele v letu 2005, ko je ministrstvo za okolje in prostor in pet občin na območju predvidenega parka podpisalo »Sporazum o ustanovitvi Regijskega parka Kamniško-Savinjske Alpe«. To so občine Jezersko, Kamnik, Luče, Preddvor in Solčava.

Za koordinacijo med občinami in ministrstvom skrbi družba Logarska dolina d.o.o, ki ima informacijsko točko tudi v Kamiku. V prostorih Turistično informacijskega centra lahko dobite vse informacije v zvezi z bodočim parkom pri Dušanu Prašnikarju. Vzpostavljena je tudi spletna stran bodočega parka (http://www.ksa.si/), ki se dnevno dopolnjuje.

Aktivnosti v zvezi z ustanavljanjem regijskega parka so v letošnjem letu pospešene. Ministrstvo za okolje in prostor vodi postopek ustanovitve parka in trenutno pripravlja osnutek Uredbe o ustanovitvi regijskega parka Kamniško-Savinjske Alpe. Po terminskem planu, ki so ga predstavniki ministrstva predstavili na občini Kmanik naj bi v letošnjem letu v vseh občinah potekale javne razgrnitve in obširne javne razprave. Vsak bo imel možnost podati svoje poglede, predloge in pripombe. Ministrstvo za okolje in prostor se zaveda, da je regijski park smiselno ustanoviti le ob podpori prebivalcev, ki na območju živijo. Uredbo naj bi sprejela Vlada Republike Slovenije konec letošnjega leta.

V sklopu priprav na ustanovitev regijskega parka je bila v petek, 17. 4. 2009 organizirana ekskurzija v Triglavski narodni park. Udeležili smo se je prebivalci vseh petih občin. S strani občine Kamnika smo se je udeležili podžupan Rudolf Pfajfar, predstavniki agrarnih skupnosti iz Velike planine, Male planine in Gojške planine, predstavniki družbe Velika planina d.o.o., svetnica Mateja Poljanšek in uslužbenci občine. Kljub deževnemu aprilskemu vremenu smo preživeli lep dan in izvedeli veliko zanimivega. Korita reke Tolminke so nas očarala, hkrati pa so nam bila domača, saj spominjajo na naš Predaselj.

Zanimalo nas je predvsem, kako ljudje, ki živijo v parku sprejemajo njegove omejitve. Ali park pomeni priložnost za kvalitetnejše življenje ali je zaviralec razvoja? Obiskali smo vasico Čadrg. To je gorska vasica na tolminskem. Bila je podvržena usodi večine hribovskih vasi, vendar je v zadnjih letih doživela pravi preporod. Več kmetij v vasi se je odločilo za bio kmetovanje. S pomočjo uprave Triglavskega narodnega parka so pridobili tudi sredstva, s katerimi so prenovili mlekarno, ki je sedaj prilagojena vsem standardom. S sirarstvom se ukvarjajo tri kmetije. Pri vsaki lahko kupite domač sir "Tolminec" in domačo skuto. Tako je v vasi ostalo več prebivalcev kot bi jih sicer, mnogi ljudje pa prihajajo v vas po domač sir in skuto ter tako vas ne ostaja pozabljena.

Direktorica Triglavskega narodnega parka in njeni sodelavci so nam predstavili njihove izkušnje pri upravljanju parka. Večkrat so poudarili, da je bistveno za uspešno delovanje parka sodelovanje z prebivalci. Njihovo osrednje poslanstvo je ohranjanje narave, skrbijo pa tudi za razvoj na območju parka in ohranjanje poselitve.

Med ljudmi na območju Kamniško-Savinjskih Alp je vedno bolj izražena potreba po povezovanju, sodelovanju na različnih področjih. Gore nas ločujejo in hkrati povezujejo. Poti iz različnih dolin vodijo na skupne vrhove. Ustanovitev regijskega parka bo pomembna prelomnica in bistvena za nadaljnji razvoj tega območja, ki bo temeljil na ohranjanju narave. Povezovanje v okviru regijskega parka je že obrodilo sadove. Aktivnosti v zvezi z ustanavljanjem parka smo do sedaj v večji meri izvajali s pomočjo evropskih sredstev. V okviru že zaključenega projekta Interreg IIIA »Trajnostni razvoj v Kamniško-Savinjskih Alpah«, so bile izdelane potrebne študije in analize, izdelanih je bilo kar nekja zgibank (Zanimivosti v Kamniško-Savinjskih Alpah, Aktivnosti v naravi,...). Čezmejni projekt »Brezmejna doživetja narave« se bo začel izvajati v letošnjem letu in del pridobljenih sredstev bo porabljenih za trajnostni razvoj na Veliki planini.

V občini Kamnik predvideni regijski park zavzema severni, pretežno gorati in neposeljeni del občine, kjer si želimo skladen, trajnosten razvoj tradicionalnih gospodarskih panog, predvsem kmetijstva, gozdarstva in turizma. Verjamemo, da bo park nudil tudi nove razvojne možnosti in ne bo le zbirka prepovedi in omejitev. Dejstvo je, da če hočemo, da bo park zaživel, ga moramo domačini sprejeti za svojega.

Barbara Strajnar, Občina Kamnik