Širitev obvoznice je končana. Je sedaj na vrsti staro mestno jedro?

Vsi, ki se vozimo po »kamniški obvoznici« od Maistrovega mostu pa do Šolske ulice, smo lahko z vsakim dnem opazovali, kako napredujejo dela na tem odseku. Po načrtih bi morala biti cesta odprta že konec leta 2008, vendar se je zaradi objektivnih razlogov na strani države proces postavitve zaščitnih mrež zavlekel v februar 2009, uradna otvoritev bo tako v času praznovanj ob občinskem prazniku v mesecu marcu.

Z uradnim odprtjem prenovljene »kamniške obvoznice« - počasi bi že morala dobiti ime - je potrebno Šutno ponovno zapreti za osebni promet. Sam sem razumel in zato tudi podprl odprtje Šutne kot začasno rešitev prometnih težav, ki so se pojavile pri širitvi obvoznice in smo s tem ukrepom reševali težave naših občank in občanov, ki se vozijo iz severa proti jugu občine.

V različnih razpravah za stalno odprtje Šutne smo večinoma poslušali dva argumenta. Prvi argument nekaterih, da lahko Šutna zaživi samo z odprtjem za osebni promet, po mojem mnenju ni preživel presoje v praksi, ko smo se lahko vsak delovni dan enosmerno vozili po njej. Izjema začasnega odprtja je mogoče lekarna, kjer se je promet povečal, drugače pa se niso odpirali novi poslovni prostori. Lahko se motim, zato me popravite. Drugi argument, da se je s tem sprostil promet iz severa proti jugu pa je prestal presojo v praksi, saj se ni več čakalo v dolgih kolonah mimo občinske stavbe v jutranjih konicah za »preboj« iz severa proti jugu. Torej, če se v naslednjih mesecih nekako izkaže, da s širitvijo obvozne ceste nismo odpravili jutranjih zastojev, potem me mogoče, z zelo dobrimi strokovnimi argumenti, stroka lahko prepriča o podaljšanju odprtja Šutne v eno smer v jutranjih konicah za nekaj ur, a je v to razpravo potrebno vključiti tudi vso zainteresirano javnost. To pa obenem pomeni, da bi morala Občina vložiti sredstva v sistem, ki bo dejansko zaprl Šutno, ko bo za zaprtje čas. Potrebe po tem, da še naprej ostanejo odprte določene ulice, ki so bile odprte zaradi povečanja pretočnosti v času širitve obvoznice, pa ne vidim več.

Osebno sem zagovornik Šutne kot peš cone, kasneje tudi nekaterih drugih ulic v mestnem jedru ob zavedanju, da je potrebno z vso resnostjo in odločnostjo pristopiti k prenovi ter oživitvi celotnega starega mestnega jedra s projektom revitalizacije ter iskati rešitev za novo mestno cesto.

Za oživitev mestnega jedra pa je potrebno izdelati celoviti projekt prenove, ki smo ga na Občini v sodelovanju z zunanjimi sodelavci in organizacijami že začeli pripravljati na idejni zasnovi in ima sredstva zagotovljena tudi v proračunu za leto 2009. Pri tem so pomembne tri ključne zadeve: ureditev tekočega in mirujočega prometa, prenova mestnega jedra in vsebina. S tem imam v mislih od kulturne oživitve starega mestnega jedra preko izdelave idejnega arhitekturnega projekta, ki bo na podlagi nove prometne sheme predvidel novo tlakovanje, novo dispozicijo javne razsvetljave ter dispozicijo mestne opreme za celotni stari del mesta, pa vse do nove mestne ceste.

Trenutno je edina znana ideja, iz avgusta 2007, predlog nove mestne ceste po trasi obstoječe železniške proge od Zapric do Doma kulture, ki bi bila namenjena izključno osebnemu avtomobilskemu prometu. Mesto bi s tem pridobilo novo cesto, ki bi bila namenjena razbremenitvi obstoječe »obvoznice« in bi okrog historičnega dela mesta ustvarila nujno potreben prometni krogotok, ki bi omogočal napajanje starega mestnega jedra. Hkrati se s to cesto izpolnijo vsi pogoji za izvedbo krožne linije mestnega potniškega prometa, ki je ideal vsakega malo večjega mesta. Z uresničitvijo tega projekta pa bi lahko poleg Šutne, ki bi bila že peš cona, predali pešcem v uporabo tudi območje od Glavnega trga do vključno Samčevega predora.

Ko bo celovita idejna zasnova narejena, bomo imeli možnost razpravljati o nečem oprijemljivem, konkretnem. Zato je predlog potrebno še v letošnjem letu postaviti na plano ter o njem odpreti široko razpravo, ki bo temeljila na strokovnih argumentih in iskanju dodatnih rešitev znotraj predstavljenih predlogov oziroma celovito predstaviti še kakšen konkreten in realen proti predlog, o katerem bi lahko vzporedno razpravljali.

O preporodu starega mestnega jedra pa ne dvomim, če bomo delovali celovito na vseh prej omenjenih področjih, saj  smo lahko v mesecih, ko je vreme bolj naklonjeno pešcem, opazili mnogo sprehajalcev skozi staro mestno jedro. Sprehajalce pa lahko opazimo tudi na prenovljeni Ljubljanski, ko gredo proti centru. Še več bi jih bilo, če bi lahko lastniki poslovnih prostorov postavili svoj ponudbo in program na ulico, če bi Občini skupaj z društvi in zainteresirano javnostjo uspelo ustvariti in financirati dodaten program poleg že obstoječega (Kamfest, Srednjeveški dnevi, festival Dnevov narodnih noš, drsališče, mestna plaža, Ana Desetnica, bolšji sejem, Veronikin živ žav ...), ki bi privabil ljudi, če bi določili in primerno opremili različna prizorišča v mestnem jedru, organizirali prireditve za družine, sprejeli potrebne predpise, kot na primer: finančne spodbude lastnikom poslovnih prostorov, da prostore ponudijo v najem za točno določene dejavnost, brezplačna uporaba javnih površin ipd.,  vse seveda v sozvočju s stanovalci in lastniki poslovnih prostorov v mestnem jedru.

S temi ukrepi in ukrepi, ki bi/bodo/morajo nastati v odprtem dialogu, kot ga je začelo izvajati KD Priden možic v svojem prostoru na Šutni, nam lahko uspe staro mestno jedro oživeti ob predpostavki, da obenem izpolnimo določene arhitekturne, prometne in pravne pogoje.

Časa za govorjenje ni več veliko in parcialne rešitve za naše staro mestno jedro so samo obliž na rano. Zato je potrebno ukrepati in sprejeti revitalizacijski načrt, da bomo lahko končno začeli poleg občinskih finančnih sredstev pridobivati finančna sredstva iz drugih virov za izvedbo projekta. Bil bi že čas.

Brane GOLUBOVIČ