Nova mestna cesta je predpogoj za razvoj mestnega jedra

Po mojem zadnjem blogu sem dobil kar nekaj vprašanj naj pojasnim zapisano idejo o novi mestni cesti na zahodu in o mestnem potniškem prometu okoli mestnega jedra. Tako v nadaljevanju bolj podrobno predstavljam pobudo arhitekta Schlegla, ki je samo eden izmed kamenčkov v mozaiku prenove mestnega jedra od Doma Kulture pa vse do dveh novih osnovnih mestnih šol na jugu. Dejstvo je, da je v Sloveniji trend, da se sočasno z naraščanjem števila lastnikov avtomobilov znižuje število uporabnikov javnega potniškega prometa, kar lahko pripišemo tudi velikemu vlaganju v »asfalt« tako na državni kot tudi na lokalni ravni. Kako pomemben je »asfalt«, vidimo pred vsakimi lokalnimi in državnimi volitvami. Žal pa je tudi res, da je za nas Slovence avtomobilski prevoz neke vrste »ustavna pravica«, saj se radi vozimo od vrat do vrat in za to tudi nagrajujemo tiste oblastnike, ki nam to omogočajo.

Vseeno pa se miselnost počasi spreminja in vse bolj se zavedamo prednosti javnega potniškega prometa tudi iz vidika zmanjšanja onesnaženosti zraka. Tako se je država skupaj z nekaterimi organizacijami odločila, da bo začela promovirati javni potniški promet ter zagotavljati določena finančna sredstva za uvajanje javnega potniškega prometa. Vse lepo in prav, a potrebno je pogledati resnici v oči. V vseh preteklih leti smo vlagali v državne, regionalne in lokalne ceste z namenom, da se lahko udobno pripeljemo z osebnim avtomobilom od ene do druge točke. Na ta račun pa smo zanemarjali javni potniški promet in potrebno infrastrukturo. Če navedem samo dva primera iz naše občine. V Tuhinjski dolini je država oz. njena Direkcija RS za ceste (DRSC), ki je tudi upravljalec državnih in regionalnih cest, ob gradnji regionalne ceste skozi Tuhinjsko dolino naredila nekaj izogibališč za avtobuse, ki pa niso urejena. Tako ni omogočen varen prehod čez cesto, ni nadstrešnic, nekatere lokacije so neprimerne (nepregledne), od Kozjaka proti Motniku pa nimamo niti enega izogibališča za avtobus, kljub temu, da bi jih morali imeti, če že ne za prebivalce pa za šolarje, ki sedaj vstopajo na avtobus na sami regionalki. V letu 2007 se je začela problematika s sistematičnim pristopom v sodelovanju z DRSC počasi urejati in verjamem, da se bodo avtobusna postajališča v doglednem času uredila tudi v Špitaliču in Motniku. Drugi primer pa je železnica od Ljubljane do Kamnika, ki potrebuje za to pot neverjetnih 50 minut, in če prištejemo še pot do vlaka oziroma od postaje do našega cilja, se ta čas še bistveno poveča. V BTC pač ne bomo šli z vlakom ali avtobusom. Rešitev je v gradnji dodatnega tira ter izgradnji večjih parkirnih površin ob železniških postajah in še nekaterih drugih ukrepih.

Vendar, kot sem že omenil, danes ne želim pisati o teh problemih, čeprav občinske službe v sodelovanju z državo rešujejo tudi to rakavo rano. Danes želim predstaviti idejo, o kateri sva s Tomažem Schleglom velikokrat govorila, o njej je razmišljal tudi župan že vrsto let nazaj in je bila pred kratkim predstavljena tudi izdelovalcem občinskega OPN-ja, z njo pa se ukvarja tudi posebna skupina.

Mestni potniški promet v Kamniku

Gre za projekt mestnega potniškega prometa v občini, ki je del večjega projekta ureditve mestnega jedra in obsega ureditev mirujočega prometa, unikatno tlakovanje, mestno opremo, razsvetljavo, ureditev parkov in mestnih trgov, plaže v Kršmačevem parku, obnovo fasad in določenih zapuščenih prostorov in objektov na Šutni, Mali in Stari grad, območje Alprema, Utoka in KIK-a, kolesarske steze vzdolž celotnega desnega brega Kamniške Bistrice od betonskega mostu na Fužinah do šolskega centra, nove kulturne programe in prireditve, sprejem določenih občinskih predpisov ipd. Za vse te projekte je možno pridobiti tudi veliko evropskih in državnih sredstev.

Uvedbo mestnega potniškega prometa okoli mestnega jedra omogoča ravno predlog o celostni ureditvi mestnega jedra, ki med drugim predvideva tudi novo mestno cesto po trasi obstoječe železniške proge od Zapric do Kemične industrije, s čimer bi okrog historičnega dela mesta ustvarili nujno potreben prometni krogotok z zadostnim številom parkirnih mest, ki so poleg različne ponudbe in vsebin predpogoj za razvoj mestnega jedra in uresničitev ideje, da mestno jedro postane peš cona.

Pri gradnji prej omenjene dvosmerne ceste v širini 6 m gre za dokaj enostavno in finančno uresničljivo možnost, saj je večina obstoječih hiš že danes zaradi hrupa vlakov dovolj odmaknjenih od trase, zato bi bilo protihrupne pregrade potrebno izvesti zgolj na nekaterih mestih, rušitev pa ne bi bilo. Cesto bi lahko gradili v treh fazah. V prvi fazi bi naredili južni del ceste od Zapric mimo Plečnikovega kolodvora skozi semaforiziran obstoječi predor do križišča s Potjo na Poljane, kjer bi se obvozna cesta začasno navezala na obstoječo prometno infrastrukturo. V drugi fazi bi sledila izvedba severnega dela mestne ceste od Poti na Poljane do Fužin oz. do Doma kulture in priključitev na obstoječi rondo. V zadnji fazi, kjer je tudi investicija največja, pa bi se obstoječi predor razširil, kar bi omogočilo dvosmerni promet skozi predor.

Že po izvedbi prve faze se lahko začne s prometno in oblikovno ureditvijo mesta, saj bo ta omogočila ureditev enosmernega krogotoka z Maistrovega mostu desno mimo tržnice čez Trg prijateljstva, po Tomšičevi ulici na Glavni trg in pri pošti levo na Maistrovo ulico. Z zoženjem obstoječe ceste na enosmerno cestišče bi na tem delu lahko razširili pločnike. Mesto bi s tem postalo privlačno za pešce in tudi za trgovce, ki bi dejavnosti iz svojih lokalov lahko razširili na ulice, obenem pa bi na nekaterih delih naredili cone za kratko ustavljanje osebnega prometa.

Poleg tega bi nova mestna cesta omogočila razvoj Šutne, Kolodvorska ulica pa bi s predvidenimi parkirišči ponovno pridobila svojo primarno funkcijo servisne ulice. Z uresničitvijo tega projekta bi lahko poleg Šutne, ki je že peš cona, predali pešcem v uporabo tudi območje od Glavnega trga do vključno Samčevega predora, ki bi lahko končno dobilo povezovalno funkcijo, lastniki poslovnih prostorov in občina ter različna kulturna društva pa bi dobili prostor za predstavitev svojih programov na ulici s podporo občine.

Prva faza izgradnje nove mestne ceste bi Kamniku omogočila, da vzpostavi krožni mestni potniški promet od Zapric proti severu do Kulturnega doma, kjer obrne proti Cankarjevi cesti, se nadaljuje po današnji obvoznici, zavije na Šolsko ulico in se ponovno sklene na Zapricah. Dolžina proge bi bila približno 3 km, za kar bi predvidena dva minibus potrebovala manj kot 10 minut, torej bi na vsako postajo pripeljal minibus vsakih 5 minut. Avtobusna postajališča mestnega prometa bi bila postavljena na medsebojnih razdaljah največ 400 m, kar pomeni, da bi imel pešec do najbližje postaje največ 200 m hoje iz kateregakoli predela mestnega jedra. Obenem pa bi začeli uvajati tudi mestni potniški promet proti jugu in severu. Na jug od Zapric preko Duplice do Šmarce in nazaj ter proti severu do Stranj in Nevelj, za kar bi potrebovali vsaj še dva minibusa. Minibusi bi bili medsebojno povezani z GPS napravami, tako da bi se sproti usklajevalo njihovo gibanje, kar bi omogočalo, da bi uporabniki že na avtobusnih postajališčih na posebnem displeju videli, koliko časa je še do prihoda minibusa. Nakup minibusov bi lahko povezali z analizo, ki jo dela občina in bo pokazala prednosti in slabosti ideje, da občina sama kupi prevozna sredstva, zaposli šoferje in tako samostojno organizira tudi prevoze otrok v šole. Sedaj za prevoze otrok v šolo namenjamo na letni ravni 0,5 mio € različnim izvajalcem. Analiza bo upoštevala tudi možnost javno-zasebnega partnerstva. S tem bi lahko občinski minibusi zjutraj v šolo pripeljali otroke, nato pa prevzeli naloge mestnega potniškega prometa. Seveda bi se moralo v ta namen kupiti kakšen minibus več, vendar bi jih lahko uporabljali tudi za prevoze športnikov, kulturnikov, upokojencev ..., prevoze hrane do naših šol in vrtcev, v turistične namene ipd.

Gre za velik projekt prenove celotnega mestnega jedra, s katerim bi celotna občina samo pridobila, tako z vidika prometne pretočnosti, dodatnih storitev za naše občane, peš cono z različnimi in urejenimi prireditvenimi prostori, novimi parkirnimi mesti ter bi postala še bolj zanimiva kot turistična destinacija. Mesto bi končno dobilo svoj center, svojo dušo, vsebino.

Krajevni centri

Podobno je potrebno razmišljati tudi za preostale dele občine in začeti načrtovati ter tudi uresničevati krajevne centre po občini. S prenovo kulturnih domov smo korak bližje tej ideji in v Šmarci bo župan skupaj s predsednikom KS Šmarca v soboto ob 650 letnici kraja uradno odprl prenovljeni kulturni dom oz. center Šmarce, ki v sebi združuje kulturni dom, prostore krajevne skupnosti, vrtec, knjižnico, gasilski dom, zunanje športno in otroško igrišče ter nekaj parkirišč. Menim, da smo na pravi poti, poti, ko smo začutili potrebo, da vlagamo tudi v infrastrukturo, ki bo dvigovala kakovost bivanja in preživljanja prostega časa naših občank in občanov.

Brane GOLUBOVIČ