Kaj nam prinaša izredna seja o investiciji v mestni šoli?

Po volitvah so se v javnosti začele pojavljati različne informacije o potrjenem projektu nadomestne gradnje OŠ Frana Albrehta in prenove ter dozidave OŠ Toma Brejca z ureditvijo zunanjih površin in prometa, ki so razburile šolnike, starše ter del politične in strokovne javnosti. Čas brez jasnih stališč  pa je idealen  za povzročanje strahu in zmede med vsemi prizadetimi.  

Zato je bila zame novica, da se je občinsko vodstvo sestalo s šolniki in starši dobra. Na sestanku so jim po poročanju Kamničana.si zagotovili, da projekt ni ustavljen, in da postopek pridobivanja gradbenega dovoljenja poteka naprej, obenem pa se preučujejo vse možnosti racionalizacije projekta, saj  je v času od načrtovanja projekta pa do danes prišlo do  finančno - gospodarske krize, prilivi v proračun so nižji, zato je potrebno znotraj predvidenih projektov in realnih možnosti poiskati najboljšo rešitev, tudi alternativni projekt sanacije in dozidave obeh šol.

Prvi korak je narejen

Moje načelo je, da je treba začeto tudi končati. Ko je enkrat sprejeta odločitev – v tem primeru sklep občinskega sveta – jo je potrebno izpeljati do konca. Zaradi že omenjene finančne krize v tem primeru razumem pomisleke župana in občinske uprave, ki želi ponovno pretehtati vse možnosti in se še sama posvetovati z odgovornimi in zainteresirano javnostjo. Zato mora iskanje rešitev temeljiti na strokovnih argumentih in slišanosti vseh strani. Pričakujem, da bodo ugotovitve s konkretnimi podatki (finančna konstrukcija, terminski plan, možne rešitve, ipd.) v čim krajšem času predstavljene javnosti ter politiki in se bo na podlagi teh ugotovitev sprejemala odločitev na izredni seji občinskega sveta.

Kaj prinaša alternativni predlog, ki se preučuje?

Alternativni predlog, ki ga je idejno zasnovan v letih 2009/2010 arhitekt Schlegel in ga na občini sedaj pregledujejo in primerjajo z obstoječim, pride v poštev samo v primeru, če se izkaže, da finančna konstrukcija sprejetega projekta »mestnih šol« v danih finančnih in gospodarskih razmerah ni vzdržna.  

V predlogu Schlegel  predvideva, da se obe šoli statično sanirata, temeljito prenovita ter povečata s prizidki. Telovadnico OŠ Toma Brejca bi zrušili, obenem pa bi povečali telovadnico pri starem zdravstvenem domu v dve vadbeni enoti, ki bi bili povezani s šolo. S tem bi nad telovadnico pridobili prostor za širitev glasbene šole.

Kombinacija obeh projektov - v razmislek

Gre za kombinacijo obstoječega projekta in alternativnega predloga. Frana Albrehta se poruši in zgradi nova šola, kot je to predvideno v obstoječih in sprejetih projektih, ki pa se racionalizira ter v manjši meri prilagodi novemu in cenejšemu predlogu prometnega režima in zunanje ureditve, s čimer privarčujemo sredstva za investiciji v šole. Celotna stavba OŠ Toma Brejca se temeljito statično sanira in obnovi, poleg nje pa zgradi prizidek, ki se poveže s šolo. Obstoječa telovadnica se poruši in prestavi tako, kot je opisano v delu "Kaj prinaša alternativni predlog, ki se preučuje?".  

Pri tej možnosti se ne izgublja dragocenega časa s pričetkom gradnje OŠ Frana Albrehta, v vzporednem času pa se delno spremenijo projekti za OŠ Toma Brejca, zunanje površine in prometno ureditev.

Sprememba prometa

Za oba alternativna predloga in tudi potrjeni projekt je bistvena sprememba prometne ureditve, ki bo tudi učinkovita. Projekt mora upoštevati pomembnost Šolske ulice, ki je že danes zelo obremenjena in pa dejstvo, da šolski prostor predstavlja vhod v staro mestno jedro.    

Zato je potrebno brez večjih posegov, tudi brez krožišča, delno regulirati Šolsko ulico tako, da se od obstoječega uvoza na Usnjarsko ulico odcepi cesta, ki gre pod Šolsko ulico in se naveže na parkirišča, ki bodo zgrajena na drugi strani ter se nato mimo OŠ Toma Brejca nadaljuje na Ljubljansko cesto. Nova cesta in pripadajoče površine za pešce se zaradi dviga Šolske ceste ne spustijo na nivo podtalnice, tako kot je to sedaj pri podhodu, temveč ostanejo skoraj na enaki višini kot je šolsko območje, s čimer lahko dobimo zelo zračen podhod. Prednost tako urejenega prometa je, da nima niti enega levega zavijalca, zato bi bil promet glede na zagotovila stroke bolj pretočen kot je danes, šolarji na svoji poti do šol pa varnejši.  

Idejni projekt te rešitve je bil v okviru možnih prometnih rešitev že izdelan in je v arhivu občine.

Kaj pridobita knjižnica in glasbena šola s spremembo lokacije telovadnice?

Po končani investiciji v obe mestni šoli bi lahko zaradi prestavitve telovadnice OŠ Toma Brejca povečali glasbeno šolo, ki bi prostor dobila nad telovadnico, s čimer bi bistveno znižali stroške dozidave novih prostorov za glasbeno šolo.

Prostorsko stisko knjižnice pa bi lahko delno reševali z ureditvijo mansardnih prostorov nad knjižnico. Dodatno širitev knjižnice, s katero bi dosegli optimalne pogoje delovanja knjižnice ter tudi nekaterih drugih ustanov, bi lahko dosegli samo s selitvijo nekaterih ustanov iz stavbe v kateri je knjižnica. To sta Center za socialno delo (v nadaljevanju CSD) in Zavod za zaposlovanje RS (v nadaljevanju ZZZS). Z obema bi se lahko dogovorili o selitvi v Zdravstveni dom Kamnik, za kar so bili v preteklosti že izdelani idejni načrti za prizidka, v katerem bi večji prostor dobila lekarna v zdravstvenem domu, pa tudi CSD, ki se sedaj sooča s prostorsko stisko in ZZZS, za katerega je lokacija vsekakor primernejša.

Investicija v šoli se mora končati leta 2014

Pri sprejemanju vseh odločitev morajo biti na prvem mestu otroci in zaposleni, izvedba projekta kot celote – obe šoli z zunanjimi površinami in prometom – ter vzporedno s tem tudi finančna konstrukcija. Ta mora biti izvedljiva, z možnostjo najema kredita za eno šolo ter terminskim planom, ki se mora končati leta 2014 in pri katerem zadnja faza vključuje tudi zunanjo ureditev s prometom in regulacijo Šolske ulice. Da to dosežemo, bi morali gradnjo začeti že v letošnjem letu.  

Sam sem optimističen in verjamem, da bo občinski upravi skupaj z zainteresirano javnostjo in stroko ter občinskim svetom uspelo izpeljati ta največji projekt v naši občini. Odgovornost je nedvomno velika.

Brane Golubovič