Tranzitni promet v Kamniku ali obvoznica

Nedvomno je vprašanje trase obvoznice eno strateških vprašanj pri pripravi dolgoročnega prostorskega plana. Zato bi bilo nujno sprejeti potrebne odločitve, ki morajo najti svoje mesto v tem planu. Zato dajem pobudo za odločanje o tem vprašanju na način, kot ga predlagam. Seveda je možen tudi kakršenkoli drug način, bistveno je, da se o potrebi po obvoznici in njenem poteku odloči in vključi v prostorski plan.

I. O PROSTORSKEM NAČRTOVANJU

Čeprav bi lahko o prostorskem načrtovanju, vseh njegovih razsežnostih in vplivih na življenje in delovanje družbe in njenih vplivih na oblikovanje potreb in s tem oblikovanje in uporabo prostora pisali dolge in poglobljene ekspertize in analize pa je za potrebe prostorskega načrtovanja mesta in okolice Kamnika zadeva precej bolj preprosta.

Dejstvo je, da se moderna evropska mesta razvijajo izrazito od centrov navzven proti obrobju, kjer nastajajo posameznim namenom gradnje namenjena področja kot so trgovsko storitvena, proizvodna, prometno logistična, bivalna itd. Vsako tako območje zahteva in ima svojo strukturo, ki je vzpostavljena na način, da najbolje služi namenom tega območja. Zato je za vsa mesta pomembno, da tudi na dolgi rok opredelijo smeri svojega razvoja tako v vsebinskem kot tudi geografskem smislu. Le na ta način se razvoj lahko usmerja in upravlja v kombinaciji najboljših učinkov ob najmanjših potrošnji resursov.

V svoji zgodovini je bilo v Kamniku sprejetih kar nekaj odločitev, ki so bile za tedanji čas zelo daljnovidne in ki so svojo pravo vrednost pokazale šele mnogo kasneje. Takim odločitvam se je imel Kamnik v mnogočem zahvaliti za svoj pretekli uspešni razvoj.

Med takimi odločitvami so nedvomno:

• izgradnja Samčevega predora, ki je spremenila strukturo starega mestnega jedra,
• izgradnja moderne ceste preko Tuhinjske doline, ki je omogočila njen razvoj,
• izgradnja vodnega zajetja Iverje, ki je zagotovila Kamniku dolgoročno kvalitetno oskrbo z vodo, 
• izgradnja čistilne naprave v Domžalah, katere vrednost spoznavamo šele sedaj, 
• izgradnja obvoznice, ki je rešila vprašanje prometa v Kamniku za zelo dolgo obdobje in ki svojemu namenu služi še danes.

Vsi ti projekti so bili v svojem času izrazito preko potreb časa, izredno zahtevni in za normalne ljudi praktično nerazumljivi, vendar so svojo vrednost pokazali šele po dolgem času.

Zadnji dolgoročni prostorski plan smo v občini Kamnik sprejemali konec osemdesetih let, to pomeni praktično pred več kot dvajsetimi leti. V tem času je v svetu in pa tudi v Kamniku prišlo do velikih sprememb, ki terjajo temeljit razmislek o možnih bodočih smereh razvoja Kamnika. V okviru bodočega dolgoročnega prostorskega plana je nedvomno potrebno opraviti nekaj temeljitih razmislekov, saj bo opredeljeval razvoj Kamnika v naslednjih (verjetno več) dvajsetih letih.

Pravzaprav to pomeni odločitev o tem ali se bo Kamnik v naslednjih dvajsetih letih vrnil na zemljevid Slovenije in postal kraj uspešnih in zadovoljnih ljudi ali pa se bo spremenil v provincialno, brezidejno in brezperspektivno mesto nezadovoljnih prebivalcev.

II. POSTOPKI ODLOČANJA

Ljudje se v življenju odločamo o posameznih stvareh vsak trenutek. Večina teh odločitev je hipnih in nima velikega vpliva na naše nadaljnje življenje in dogajanje okoli njega. Vrsta odločitev pa terja premislek včasih pa tudi predhodne postopke, v katerih je potrebno oceniti in analizirati vse možne prednosti in slabosti in predvsem posledice take ali drugačne odločitve.

Zato se običajno aktivnosti v procesu odločanja členijo v več korakov. Prvi korak je nedvomno pobuda o odločanju, ko se odločimo o tem, ali je neko vprašanje sploh tako pomembno, da zahteva odločanje o njem. Seveda se lahko odločimo tudi tako, da se o tem sploh ne odločamo, ali pa da odločitev o tem enostavno prepustimo drugim, predvsem je popularna interpretacija, da bo o tem odločala stroka.

Odločanje o prostoru je v mnogih pogledih nedvomno strateško odločanje, strateških odločitev pa ne sprejema stroka. Stroka predvsem pripravi strokovna gradiva, analize in različne scenarije, odločajo pa upravljalci. Pa če to hočejo ali ne. Odgovornost je nedvomno na njihovi strani. Odgovornosti in tudi priznanja za slabe ali dobre odločitve o prostoru ne nosi pripravljalec gradiva ampak tisti, ki gradivo predlaga in sprejema.

Izbrana rešitev mora najti svojo konkretizacijo v dolgoročnem prostorskem planu, saj v nasprotnem primeru vprašanja prometa v Kamniku ne bo možno urediti na normalen in dostojen način.  

III. IZHODIŠČA IN MOŽNOSTI

V celi vrsti takih pomembnih odločitev je ena temeljnih odločitev prav ureditev prometa oziroma opredelitev glede obvoznice. Zaradi prometno izrazito neugodne lega Kamnika, ki je nekako preščipnjen med Starim gradom in Žalami ter ob intenzivno pozidavi v preteklih letih praktični ni nobenih možnosti za osvoboditev prostora za nezahtevno novo traso obvoznice. Pravzaprav smo z intenzivno urbanizacijo nekaterih področij te možnosti celo zmanjšali.

IV. OPREDELITEV KRITERIJEV

Seveda je eden pomembnih korakov pri pripravi odločitev tudi opredelitev kriterijev za odločanje. V tem primeru bi morali biti kriteriji predvsem naslednji:

- realnost izvedbe posamezne variante: v tem kriteriju bi naj bili združena tako presoja možnosti za izvedbo v nekem ne predolgem časovnem obdobju, kot tudi stroški izvedbe in možnosti financiranja,

- učinki na razvoj Kamnika: v tem kriteriju naj bi bili ocenjeni predvsem učinki na razvoj Kamnika, kot so razvojne možnosti, ki jih taka varianta odpira idr. 

V. MOŽNE SMERI REŠEVANJA

Glede na to, da je to gradivo samo pobuda za odločanje o možni rešitvi za izgradnjo obvoznice so v nadaljevanju zgolj zelo okvirno obdelane tri možne variante in sicer:

• Vzhodna varianta: Ideja vzhodne variante je, da se nova obvoznica izvede z odcepom od obstoječe obvoznice in se skozi tunel pod starim gradom priključi na smer skozi Tuhinjsko dolino. Po tej varianti bi bilo najbolj smiselno izvesti odcep od obstoječe obvoznice nekje na Perovem (ena možnost je v smeri proti Kamniku južneje od soseske B-8, saj je višje precej strnjena pozidava.). Obvoznica bi se nato preko tunela (dolžina bi morala biti od 3.1 do 4.6 km) priključila na obstoječo cesto skozi Tuhinjsko dolino nekje višje od odcepa proti Markovem.

• Zahodna varianta: Ideja zahodne variante je bila v preteklosti v določenem delu že obdelana, vendar v precej skromnejšem smislu, saj je iz pričetka mesta (spodnja železniška postaj) preko tunela obšla mesto in se končala na drugem koncu Kamnika (nekje okoli zgornje železniške postaje). Za dolgoročnejšo rešitev bi bila potrebna radikalnejša rešitev in sicer od križišča s Korenovo potjo na sever levo na območje za vasjo Podgorje na Dobrave oziroma še proti dolini Tunjščice. Smer bi zahtevala sorazmerno veliko posegov v teren in delno tudi predorov. Na območju zgornjega dela Kamnika pa bi se lahko priključila na cesto proti Stranjam. Preko sedanje Cankarjeve (oziroma če bi bilo še možno - preko vzporedne ceste) bi bil možen pristop tudi na smer proti Tuhinju.

• Po trasi obstoječe obvoznice: Z izgradnjo štiripasovnice v celotni trasi obvoznice s tem, da se v križanjih (križiščih in krožiščih) zagotovi dovolj prostora za izvedbo zavijalnih pasov. V tem primeru ne bi bilo zelo radikalnih posegov ampak bi se lahko opravili v teku. Priključek iz smeri Stranj pa bi bil lahko izveden kot v varianti zahodne obvoznice.

Možna pa je tudi kombinacija teh rešitev, seveda v odvisnosti predvsem od izbire časovnih okvirov in ocene finančnih možnosti.

Vsaka od teh variant seveda zahteva preciznejše opredelitve v dolgoročnem planu občine, zato je po mojem mnenju potrebno odločitev o obvoznici sprejeti še pred sprejemom dolgoročnega plana, saj bo odsotnost teh opredelitev pomenila, da bo vprašanje ureditve prometa in obvoznice v Kamniku enostavno prezrto.

VI. EVALVACIJA MOŽNIH REŠITEV

Ne da bi posebej poglobljeno raziskovali detalje posameznih možnih rešitev bi bilo smiselno opraviti približno evalvacijo vsake posamezne rešitve (predvsem po izhodiščih iz kriterijev) in nato na podlagi nekakšnega brainstorminga (enega ali več) po potrebi izdelati natančnejše predloge in analize za drugi korak odločanja. Te korake bi lahko potem po potrebi ponavljali, dokler z opredeljeno rešitvijo ne bi povsem zadovoljili kriterijev.

VII. UGOTOVITVE IN PREDLOGI SKLEPOV

Nedvomno je vprašanje trase obvoznice eno strateških vprašanj pri pripravi dolgoročnega prostorskega plana. Zato bi bilo nujno sprejeti potrebne odločitve, ki morajo najti svoje mesto v tem planu.

Zato dajem pobudo za odločanje o tem vprašanju na način, kot ga predlagam. Seveda je možen tudi kakršenkoli drug način, bistveno je, da se o potrebi po obvoznici in njenem poteku odloči in vključi v prostorski plan.

Jože ZAGORC, svetnik Liste Toneta Smolnikarja